Pogojnik: vljudni vorrei pomeni »želel bi«; tu ga obravnavamo kot uporabno stalno frazo.

Člen: oblika pred samostalnikom: il, lo, la, un, una.

Členi in vljudno naročanje

Italijanski samostalniki imajo spol. Uči se jih skupaj s členom: il bar, la chiave, il caffè, la torta. Tako že od začetka govoriš bolj naravno.

Z mnogimi moškimi samostalniki v ednini uporabi un: un bar, un caffè. Z ženskimi uporabi una: una chiave, una torta. Pred ženskim samostalnikom na samoglasnik uporabi un’: un’amica.

Določni členi so il, la, l’. Na primer, la chiave pomeni »ta znani ključ«, l’amica pa »ta znana prijateljica«.

V kavarnah in trgovinah je uporaben vljudni vorrei..., »želel bi ...«. Za zdaj se ga nauči kot stalno frazo: Vorrei un tè. Celotne slovnice še ne potrebuješ.

• Vorrei un caffè.Rad bi kavo.

  Vorrei un caffè.Rada bi kavo.

• Ecco la Sua chiave.Tukaj je vaš ključ.

• Questa è una torta.To je pecivo.

• Sofia è un’ amica di Milo.Sofia je Milova prijateljica.

• Il bar è di sotto.Kavarna je spodaj.

• Vorrei un tè senza zucchero.Želel bi čaj brez sladkorja.

  Vorrei un tè senza zucchero.Želela bi čaj brez sladkorja.

• Sono un nuovo vicino.Sem nov sosed.

  Sono una nuova vicina.Sem nova soseda.

• La chiave non è mia.Ključ ni moj.

Pred s in naslednjim soglasnikom ter pred z ima moški samostalnik v ednini navadno lo ali uno: lo studente, uno studente; lo zucchero. Pred samoglasnikom je določni člen za oba spola l’: l’amico, l’amica. Nedoločni moški un nima opuščaja: un amico; ženski un’ ga ima: un’amica. V množini: i za besede s il, gli za besede z lo ali moškim l’ in le za vse ženske: i libri, gli studenti, gli amici, le amiche.